[important]Nekega poletja je tako prispelo, ne vem koliko knjig, z naslovom Angelika. Podajali smo si ji roke, si označevali strani s svinčnikom, da smo vedeli, kje nadaljevati. Vmes pa je bilo treba sem morala na travnik obračati seno, sem običajno knjigo pretihotapila s seboj, se usedla v grm, prebrala poglavje ali dva in potem hitela z delom. Seveda je enako delal tudi brat Pavel.[/important]
[warning]Odlomek iz uvodnika v časopisu Potujemo skozi čas, ki je posvečen otroškim knjigam. Celoten časopis je objavljen na straneh založniške dejavnosti. In vse prejšnje številke tudi.[/warning]
